Mikrovalovi so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino nekaj cm in frekvenco nekaj GHz. Da ustvarimo mikrovalove, uporabimo klistrone. To so elektronke, ki imajo za pospeševalno mrežico še dve mrežici, ki sta priključeni na pola resonančne votline. Hitrost elektronov se poveča, če kaže polje v isto smer kot njihovo gibanje in obratno. To povzroči hitrostno modulacijo - zgoščine in razredčine v curku. V refleksnem klistronu je na koncu še odbojna elektroda, ki elektrone usmeri nazaj proti katodi. Če je napetost pravilna, curek ojača resonanco v resonančni votlini. Pogoj za povratno zvezo, kjer se lastno nihanje v votlini samo vzdržuje, je izpolnjen pri več diskretnih vrednostih, zato pravimo, da klistron deluje v rodovih.
Slika 1: Refleksni klistron
Mikrovalove usmerjamo po valovodih, kjer so upornost, prevodnost, kapacitivnost in induktivnost zvezno porazdeljene (R, G, L, C). Značilna količina za stoječe valovanje v vodniku je razmerje med minimalno in maksimalno amplitudo napetosti - ubranost:
Slika 2: Shematska ponazoritev majhnega dela mikrovalovnega vodnika
Pri vstopu valovanja v valovod se valovna dolžina spremeni in je enaka:
$ s = \frac{|U_{\text{min}}|}{|U_{\text{max}}|} = \frac{1 - |r_B|}{1 + |r_B|} = \frac{|I_{\text{min}}|}{|I_{\text{max}}|} $
Če je vod zaključen z naravnim bremenom in je $Z_R = Z_0$ ni refleksije ($r_R = 0$) in ubranost $s = 1$. Če je vod kratko sklenjen je ubranost $s = 0$ ($ r_R = 1 $). Reaktanca bremena, normirana na karakteristično upornost in enako normirana rezistanca:
$\frac{\eta_R}{Z_0} = \frac{(s^2 - 1) \, \tan{\beta x_{\text{min}}}}{1 + s^2\tan^2{\beta x_{\text{min}}}}$
$\frac{\xi_R}{Z_0} = \left( 1 - \frac{\eta_R}{Z_0} \, \tan{\beta x_{\text{min}}} \right)$
Frekvenco mikrovalov lahko izmerimo z resonatorjem, ki je vgrajen v valovod. Če je uglašen, se v njem pojavi valovanje, ki pa porabi nekaj moči, zato na osciloskopu vidimo odklon in lahko na ta način preko umeritve izračunamo frekvenco mikrovalov.
Moč valovanja merimo s termoelektričnimi elementi, ki se zaradi mikrovalov segrejejo in se jim spremeni upornost - bolometri. Izmerjena moč $P_m$ je z dejansko močjo povezana preko enačbe
$P = \frac{P_m}{1 - |r_R|^2}$
$|r_R|^2 = \left( \frac{1 - s}{1+s} \right)^2$
Spremembo merimo z Wheatstonovim mostičkom.
Ubranost dobimo iz krivulje ubranosti pri priključnem bolometru.
$ s = \sqrt{\frac{h_{\text{min}}}{h_{\text{max}}}} $
Iz krivulje dobimo tudi $x_{\text{min}}'$ in $\lambda '$, ki ju potrebujemo za
$\beta x_{\text{min}} = 2 \pi \frac{x_{\text{min}}'}{\lambda '}$
Frekvenco valovanja izmerimo direktno z mikrometrskim vijakom. Minimum na osciloskipu smo določili pri 4.11 mm.
CH1 v tem primeru predstavlja lego v odvisnosti od časa.
Iz grafa 1 razberemo razdaljo med dvema minimumoma $\Delta x = 2.71 \, \text{cm} \pm 0.14 \, \text{cm}$, ki je ravno 1/2 valovne dolžine. Valovno dolžino $\lambda '$ v valovodu pretvorimo v $\lambda$ in dobimo frekvenco:
$\nu = 8.74 \, \text{GHz} \pm 0.42 \, \text{GHz}$,
kar lahko primerjamo s prej izmerjeno frekvenco $\nu \approx 8.44 \, \text{GHz}$.
Upoštevamo enačbo $ s = \sqrt{\frac{h_{\text{min}}}{h_{\text{max}}}} $ in izračunamo
Iz teorije $\rightarrow s_{\text{kratkostična}} = 0 $
$s_{\text{boltometer}} = 0.67 \pm 0.05$
$|r_R|^2 = 0.04 \pm 0.01$
Določimo še:
$x_{\text{min}}' = 0.98 \, \text{cm} \pm 0.15 \, \text{cm}$
$\beta x_{\text{min}} = 2\pi \frac{x_{\text{min}}'}{\lambda '} = 1.8 \, \text{cm} \pm 0.3 \, \text{cm}$
$\frac{\eta_R}{Z_0} = \frac{(s^2 - 1) \, \tan{\beta x_{\text{min}}}}{1 + s^2\tan^2{\beta x_{\text{min}}}} = 0.26 \pm 0.1$
$\frac{\xi_R}{Z_0} = \left( 1 - \frac{\eta_R}{Z_0} \, \tan{\beta x_{\text{min}}} \right) = 1.41 \pm 0.3$
$ | \frac{Z_R}{Z_0} | = \sqrt{(\frac{\eta_R}{Z_0})^2 + (\frac{\xi_R}{Z_0})^2} = 1.43 \pm 0.9$